UVOD

V poznih 80. letih je NASA (National Aeronautics and Space Administration) v sodelovanju z organizacijo ALCA (Associated Landscape Contractors of America) začela z izvajanjem raziskave z namenom izboljšanja kakovosti zraka v notranjih prostorih s pomočjo sobnih rastlin. Njen prvotni cilj je bil izboljšati kakovost zraka v vesoljskih postajah, vendar je posledično naredila tudi velik korak za naravoslovje v splošnem svetu. Ker so raziskave pokazale pozitivne rezultate, so se kasneje s tovrstnimi raziskavami pričeli množično ukvarjat še mnogi drugi avtorji. Kot rezultati teh raziskav so rastline danes označene kot učinkovita in poceni metoda za izboljšanje kakovosti zraka v notranjih prostorih.

VPLIV SOBNIH RASTLIN NA ZMANJŠEVANJE ONESNAŽEVAL NOTRANJEGA ZRAKA

Rastline imajo pri odstranjevanju organskih kemikalij v notranjih prostorih pomembno vlogo. Ozračja ne čistijo samo s pomočjo listja, temveč največ zaslug opravijo njihove korenine in na koreninah prisotni mikroorganizmi. Rastline te mikroorganizme oskrbujejo s kisikom tako, da s sproščanjem vodne pare iz listja notranji zrak potiskajo proti tlom. Omenjeni mikroorganizmi snovi v zraku (med katere štejemo tudi strupene kemikalije) pretvarjajo v vir hrane in energijo. Mikroorganizmi se zaradi hitrega razmnoževanja in hitre rasti novih kolonij, hitro prilagajajo tudi kemikalijam v zraku in tako postanejo čez čas nanje odporni. Daljša kot je izpostavljenost kemikalijam, bolj učinkoviti so mikroorganizmi pri pretvorbi kemikalij v njihovo hrano. Učinkovitost čiščenja zraka s pomočjo rastlin, pa se veča tudi z višanjem koncentracije zračnih onesnaževal. Onesnaževala v notranjih prostorih nastajajo neposredno iz notranjih virov, ob zračenju pa lahko v notranjost prehajajo tudi iz zunanje atmosfere.

Tabela 1: Sposobnost zmanjševanja onesnaževal zraka v notranjih prostorih s pomočjo sobnih rastlin.

Opozorilo: Mnoge od zgoraj naštetih rastlin so strupene za mačke, pse in druge hišne ljubljenčke. Če ste lastnik hišnega ljubljenčka, pred nabavo izbrane rastline preverite njihovo toksičnost.

Formaldehid je brezbarvni plin z zelo ostrim dušečim vonjem in topen v vodi. Povzroča lahko draženje sluznice oči in dihal, glavobol, slabost in kožne izpuščaje. Vdihavanje večjih koncentracij lahko vodi do spazma in edema dihalnih poti, nekardiogenega pljučnega edema, traheobronhitisa, okvare jeter in ledvic, krčev ter vedenjskih motenj. Uvrščajo ga med rakotvorne snovi.
Formaldehid je v okolju prisoten skoraj povsod. Med najpogostejše vire v notranjih prostorih uvrščamo procese izgorevanja (kajenje, ogrevanje, kuhanje, gorenje sveč itd.), gradbene materiale, pohištva z dodatki formaldehida, izolacijske materiale, tekstil, barve, lake, tapete, lepila, čistila, razkužila, pralna sredstva, mehčalce, kozmetiko, insekticide, računalnike, fotokopirne stroje itd. Ker nastaja tudi v zunanjem okolju, je pogosto vir formaldehida v notranjih prostorih lahko tudi zunanja atmosfera.

Trikloroetilen je brezbarvna in nevnetljiva tekočina s prodornim vonjem. Povzroča lahko hudo draženje oči, kože, sluznice gastro intestinalnega trakta in dihal, motnje vida, utrujenost, zaspanost, rdečico, bruhanje, omotico in glavobol. Pri višji in daljši izpostavljenosti povzroča pljučni edem, evforijo, halucinacije, disfagijo, parestezijo, krče, nezavest, motnje srčnega ritma, cirkulatorni kolaps, okvara jeter in ledvic, zastoj dihanja, izgubo sluha in spomina ter raka. Sumijo ga kot povzročitelja genetskih okvar.
Eden glavnih virov onesnaženja notranjega zraka s trikloroetilenom predstavlja kontaminirana voda, ki v ozračje prehaja predvsem z izhlapevanjem vode pri tuširanju ali pri uporabi pralnih in pomivalnih strojev. Onesnaženje lahko povzroča tudi izhlapevanjem vode kontaminirane zemlje in barvni izdelki ter izdelki za printanje.

Benzen je lahko vnetljiva, zelo hlapna in brezbarvna tekočina, pri čemer so hlapi težji od zraka. Povzroča lahko hudo draženje oči in kože, omotico, zmedenost, zaspanost, tremor, depresijo centralno živčnega sistema in tahikardijo. Pri dolgotrajni ali ponavljajoči izpostavljenosti se lahko pojavi suha koža, omotica, glavobol, razdražljivost, utrujenost, anoreksija ter okvara imunskega sistema, kostnega mozga, jeter in ledvic. Benzen je pri ljudeh genotoksično rakotvoren in zato zanj ni varne ravni izpostavljenosti.
Vir v notranjih prostorih predstavljajo različni gradbeni materiali in pohištvo, sistemi za ogrevanje in ohlajanje prostorov ter različne človeške aktivnosti (kuhanje, čiščenje, barvanje, uporaba repelentov za komarje, fotokopiranje, shramba in uporaba topil, cigaretni dim). Na koncentracije v notranjosti pomembno vplivajo še klimatski pogoji in izmenjava zraku (umetno in naravno prezračevanje), saj ga je veliko tudi v zunanjem okolju.

Ksilen je brezbarvna, vnetljiva tekočina, ki je v vodi netopna. Hlapi so težji od zraka. Povzroča lahko draženje kože, omotico, oslabelost, evforijo, glavobol, slabost, bruhanje in stiskanje v prsih, pri večji izpostavljenosti pa motnje vida, tremor, depresijo dihanja, ventikularne motnje ritma s fibrilacijo, pljučni edem, paralizo, nezavest, okvaro ledvic in jeter. Pri dolgotrajnejši izpostavljenosti se lahko pojavijo dermatitis, prehodna okvara oči, zmedenost, izguba spomina, tremor, anoreksija, tinitus, okvara ledvic in jeter ter anemija.
Prebivalstvo je ksilenu izpostavljeno z vdihavanjem hlapov kontaminiranega zraka, ki je posledica njegove prisotnosti v različnih izdelkih (bencin, barve, laki, razredčila za barve itd.), v cigaretih (cigaretni dim) in talnih ter vodnih površinah.

Amoniak je vnetljiv, brezbarven plin in dobro topen v vodi. Je lažji od zraka, čeprav so prvi hlapi utekočinjenega amoniaka od zraka težji. Pri vdihavanju je strupen in draži dihalne poti. Vdihavanje visokih koncentracij amoniaka lahko povzroči hripavost, stridor, obstrukcijo dihalnih poti, pri daljši izpostavljenosti pa tudi nekardiogeni pljučni edem.
Uporablja se za industrijske kot domače namene. V domači uporabi ga najdemo v nepesticidnih kmetijskih proizvodih, tekstilu, obutvah ter usnjenih izdelkih, v prehrambenih embalažah, gorivih, črnilu, barvilih, izdelkih za nego vrta, izdelkih iz papirja, v plastiki in gumi, čistilnih izdelkih itd.

DRUGE KORISTI SOBNIH RASTLIN

Sobne rastline poleg učinkovitega odstranjevanja zračnih onesnaževal, pozitivno vplivajo na splošno zdravje in počutje ljudi.

Zmanjševanje ogljikovega dioksida
Povišana raven ogljikovega dioksida v notranjih prostorih negativno vpliva na udeleženčevo koncentracijo in produktivnost. Rastline skozi fotosintezo porabljajo ogljikov dioksid in okolje polnijo s svežim kisikom.

V okolici rastlin smo pod manjšim stresom in posledično bolj produktivni
Sobne rastline zmanjšujejo stres na delovnem mestu in izboljšujejo produktivnost delavcev. Pri študiji, ki so jo izvedli Lohr in sodelavci je razvidno, da so delavci v okolju s prisotnostjo rastlin 12 % bolj produktivni in manj pod stresom, kot delavci v okolju brez rastlin.

Rastline spodbujajo našo kreativnost
Delovno okolje ob prisotnosti različnih sobnih rastlin, predstavlja pri ljudeh povišano inovativno razmišljanje ter kreativnost in povišano dovzetnost za ustvarjanje idej ter posledično izvirnejšo rešitev za morebitne nastale probleme.

Rastline pomembno prispevajo k bolj zdravemu načinu življenja
Sindrom bolnih stavb in slaba kakovost notranjega zraka je danes pereč problem, pri katerem pa so se rastline prikazale kot pomemben faktor za zmanjšanje nekaterih od teh sindromov. Fjeld (2011) navaja, da je prisotnost rastlin v pisarnah pokazala 25 % nižjo stopnjo simptomov, kakor v pisarnah brez njih. Znatno zmanjšanje se je pokazalo predvsem pri nevro-psiholoških težavah in težavah z membransko sluznico, medtem ko izboljšanja kožnih težav niso zaznali.

VIRI:
1. Wolverton, BC; Douglas, WL.; Bounds, K (1989). A study of interior landscape plants for indoor air pollution abatement (An interin report). National Aeronautics and Space Administration (NASA) 1989; NASA-TM-108061.
2. Green Plants for Green Buildings. Benefits of green plants. Pridobljeno 15.11.2016 s spletne strani: http://greenplantsforgreenbuildings.org/resources/benefits-of-green-plants/
3. World Health Organization. WHO guidelines for indoor air quality: Selected pollutants. Copenhagen: WHO, 2010.
4. Pottorff, L. Plants “clean” air inside our homes. Colorado State University & Denver County Extension Master Gardener 2010.
5. Wolverton BC. How to Grow Fresh Air. New York: Penguin Books 1996.
6. Wolverton BC, Wolverton JD (1993). Plants and soil microorganisms: removal of formaldehyde, xylene, and ammonia from the indoor environment. J Miss Acad Sci 1993; 38 (2): 11-5.
7 Jamšek M, Šarc L. Nevarne kemikalije: simptomi in znaki zastrupitev, prva pomoč in zdravljenje zastrupitev, razvrstitve kemikalij (2. raz in dop iz). Ljubljana: Društvo za širjenje toksikološkega in medicinskega znanja: Zavod za toksikologijo in zastrupitve, 2013.
8 Toxnet US. Xylenes. National Library of Medicine, 2016. Pridobljeno 15.11.2016 s spletne strani: https://toxnet.nlm.nih.gov/cgi-bin/sis/search/r?dbs+hsdb:@term+@rn+@rel+1330-20-7
9 Pubchem. Compound Summary for CID 222: Ammonia. USA: National Center for Biotechnology Information, U.S. National Library of Medicine, 2016. Pridobljeno 15.11.2016 s spletne strani: https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/222?from=summary#section=Top
10 Human spaces. The Global Impact of Biophilic Design in the Workplace. Human spaces, 2015. Pridobljeno 16.11.2016 s spletne strani: https://greenplantsforgreenbuildings.org/wp-content/uploads/2015/08/Human-Spaces-Report-Biophilic-Global_Impact_Biophilic_Design.pdf
11 Hesselink JK, Van Duijn B, Van Bergen S, Van Hooff M, Cornelissen E. Plants enhance productivity in case of creative work. TNO.
12 Lohr VI, Pearson-Mims CH, Goodwin GK. Interior plants may improve worker productivity and reduce stress in a windowless environment. Department of Horticulture and Landscape Architecture Washington State University. Pullman, WA 99164-6414.
13 Fjeld T. Health and Well Being and the Benefits of Office Plants. IEQ Indoor Plants, 2011.

Članek je dosegljiv tudi v PDF obliki: Sobne rastline za izboljsanje kakovosti zraka v notranjih prostorih

Avtorica: Leja Forstnerič, dipl. san. inž.