Izhodišče Hoče-Slivnica nam ponuja 5 markiranih poti, katere vodijo po obrobju Pohorja ali nas pripeljejo direkt nanj. Poti se delijo na (vir: https://visit-hoceslivnica.si/objava/134802):
– Pohodniška pot št. 1;
– Kotnikova pot št. 2;
– Planinska pot št. 3;
– Planinska pot do Areha, označena z rdeče-belo markacijo; in
– Zeleno-modra planinska pot.

V tokratnem prispevku je podan opis s slikami Kotnikove poti št. 2.

Kotnikova pešpot je ime dobila po akademskem slikarju domačinu Rudolfu Kotniku in vodi od Hoč preko Križne kapele, sv. Lenarta, Pohorskega dvora in Siničevega mlina. Lahko prehodna pot je primerna za vse letne čase, za pot pa povprečni hodci potrebujejo približno tri ure. Vse etape poti so označene s preglednimi tablami in markacijami, celotno pot pa spremlja oznaka s številko 2.

Pot vsebuje štiri vzpone. Prvi vzpon vodi do Križne kapele – Glivnik, v njeni bližini pa si lahko ogledamo cerkev sv. Križa (do nje je le kratek skok s poti), nato se spustimo po asfaltu v dolino proti Čreti. Hitro po spustu se ponovno vzpnemo na Vrh nad Polano (drugi vzpon), kjer je meja hoške in slivniške fare. Tik pred spustom do Reke lahko na hiši v Zg. Hočah 52b občudujemo lepo ohranjen sgraffito* prof. Rudolfa Kotnika. Za hišo se po gozdni poti spustimo mimo podružnične šole do Reke, od tam pa po asfaltu nadaljujemo do tretjega vzpona, ki vodi do cerkve sv. Lenarta (za ogled cerkve se lahko dogovorite z g. dekanom Alojzom Petričem – tel.: 041 213 609). Mimo propadajoče domačije ki stoji ob cerkvi (prikaz enkratne podobe stare arhitekture) se spustimo po kolovozu do asfalta. Table nas iz asfalta levo zapeljejo skozi gozd do potoka, nato pa se vzpnemo čez dvorišče domačije proti Pivoli. Sledi najbolj strm del vzpona, nato se spustimo po cesti do vile in gradu Hompoš (Pohorski dvor), kjer je sedaj Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze Maribor. Zadnji del poti nas vodi mimo starega ribnika do Siničevega mlina, nato ob Hočkem potoku do Vreclove plantaže jabolk – od tam pa do tenisa.

*Sgraffito ali vrezanka (ital. sgraffiare – spraskati, ostrgati) je zidna slikarska tehnika, ki je primerna za dekoracijo fasad, uporablja pa se tudi za dekoracijo notranjosti tako javnih kot zasebnih objektov. Precej razširjeno je istovetenje sgrafitta z grafiti, kar pa ni povsem natančno. Beseda grafiti je splošen pojem za vse vklesane zidne dekoracije in napise, medtem ko je sgrafitto le ena od tehnik zidne poslikave in njen proizvod.