UVOD

Evropska agencija za okolje navaja, da v Evropski uniji na leto vsak prebivalec ustvari okrog 480 kg komunalnih odpadkov, medtem ko Evropska komisija ocenjuje, da se zavrže približno 90 milijonov ton hrane oziroma 180 kg hrane na osebo, katera je večina še vedno primerna za prehrano ljudi. Po ocenah se v Evropi zavrže najmanj ena tretjina celotne hrane, odpadki pa začnejo nastajati že v prejšnjih fazah verige (proizvodnja, transport, prodaja itd.). Veliko odpadkov se sežge v sežigalnicah ali odvrže na odlagališčih, oba načina obdelave odpadkov pa imata negativen vpliv na okolje in posledično tudi na zdravje ljudi. Še večji vpliv na blaginjo pa imajo odpadki, ki ne pristanejo na deponijah, ampak se nalagajo v prostem okolju. Najbolj prizadete so vode, katere pa je tudi precej težko očistiti. Vsako leto samo v morjih in oceanih konča približno 10 milijonov ton smeti.

Odpadki različno vplivajo na okolje in zdravje ljudi in sicer neposredno kot tudi posredno: zraven metana (CH4) in ogljikovega dioksida (CO2), ki prispevata k podnebnim spremembam, se v ozračje sproščajo še druga onesnaževala; poljščine in drugi pridelki rastejo na onesnaženih tleh; odpadki negativno vplivajo tudi na ekosistem in ubijajo živali; z njimi se onesnažijo sladkovodni viri in morja ter posledično z zaužitjem strupenih kemikalij tudi ribe in drugi organizmi; ne nazadnje pa onesnaženi poljski pridelki in morske živali v zadnji verigi pristanejo tudi na naših krožnikih, s čimer posledično tudi sami zaužijemo odpadne in zdravju škodljive snovi. Zraven škodljivih učinkov na zdravje in okolje odpadki predstavljajo še znatno izgubljanje drugih virov, kot so zemlja, voda in energija – delo.

VIRI ODPADKOV

Odpadki v svetovnem merilu predstavljajo velik okoljski problem zaradi onesnaževanja okolja in posledično vpliva na zdravje ljudi, zraven pa vplivajo še na povečano rabo naravnih virov, ki se porabljajo pri proizvodnji izdelkov (bodisi je to plastenka, pločevinka ali avtomobil). V trenutku, ko tak izdelek več ne potrebujemo, ga odvržemo kot odpadek in hkrati zavržemo tudi naravne vire.

Eden izmed večjih problemov pri nastajanju odpadkov predstavlja zavržena prehrana, saj se velike količine hrane izgubi, še preden pride do naših hladilnikov.

Izvor odpadkov v prehrambeni industriji poteka v več zaporednih fazah:
– Proizvodnja: stranski proizvodi, poškodovani proizvodi, proizvodi nepravilnih oblik, čezmerna proizvodnja;
– Trgovina na debelo in drobno: temperaturne spremembe, poškodovana embalaža, estetski standardi, prevelike zaloge;
– Prehrambene storitve: stranke ne morejo izbirati med različnimi velikostmi porcij ali pa jim hrane ni dovoljeno odnašati domov, težave pri predvidevanju povpraševanja, neupoštevanje strank;
– Gospodinjstva (povprečno gospodinjstvo po teži zavrže približno 25 % kupljenih živil): čezmerno nakupovanje, nepravilno skladiščenje, zmeda zaradi napačnih nalepk, izvržki delov živil (kot so bananini olupki), priprava prevelikih porcij, izvržki ostankov hrane.

Vsesplošno težavo predstavljajo tudi morske smeti, o katerih pa je težko zbrati zanesljive podatke. Najpogostejša vrsta odpadkov, ki jih najdemo v morskem okolju je plastika – predvsem plastična odpadna embalaža (plastenke, vrečke za enkratno uporabo itd.), ki pa je v nasprotju z organskimi snovmi, saj nikoli ne „izgine” v naravi in se zato kopiči v okolju, predvsem v oceanih. Mnogi izdelki iz plastike ob pomoči slane vode, valov in sončne svetlobe razpadejo na vse manjše delce, ti pa nato vstopijo v prehranjevalno verigo. Poleg razpadnega procesa je lahko mikroplastika v okolju tudi posledica nekaterih potrošniških izdelkov (zobna krema, kozmetika, izdelki za osebno nego itd.), ki mikroplastiko vsebujejo že same po sebi. Te delce (velikost od nekaj mikrometrov), skupaj z vetrovi in kroženjem Zemlje, pobirajo oceanski tokovi in tvorijo velike zaplate na območjih, ki se imenujejo vrtinci. Omenjeni vrtinci so tekoči in ves čas spreminjajo velikost ter obliko. Ocenjuje se, da je največji in najbolj preučevani vrtinec – severnopacifiški vrtinec, ki naj bi pritegnil kar 3,5 milijonov ton smeti in ima dvakratno površino Združenih držav Amerike. V naših oceanih je vključno z Atlantikom pet vrtincev, v katerih se nabirajo odpadki. V skladu z nekaterimi ocenami je približno 80 % odpadkov, najdenih v morskem okolju, prisotnih zaradi dejavnosti na kopnem, kjer smeti odložene na kopnem, proti morju nosijo reke, poplave in veter. K morskim odpadkom prispevajo tudi ribolovne dejavnosti, ladje, čolni in druga plovila, plavajoče naprave, kot so naftne ploščadi in kanalizacija. Ocenjuje se, da približno 10 % morskih odpadkov predstavlja odvržena ribiška oprema, saj se na svetu izgubi, pusti ali zavrže približno 640.000 ton ribiškega pribora.

VPLIV NA OKOLJE IN ZDRAVJE

Odpadki vplivajo na ozračje tako, da pri razkrajanju sproščajo ogljikov dioksid in metan, v zemljo in vodo (predvsem je ogrožena podtalnica) pa sproščajo nevarne kemikalije. Precej veliko obremenitev za okolje predstavljajo biološko razgradljivi odpadki, ki se razkrajajo pod anaerobnimi pogoji. Približno 90 % razkrojenih organskih ogljikovih spojin (hrana, papir, vrtni odpadki itd.) se pretvori v odlagališčni plin, majhen delež pa preide tudi v izcedne vode. Pri tem emisije plina izhajajo okoli 20 do 30 let, medtem ko so v izcednih vodah iz odlagališč biološko težke razgradljive snovi in dušikove spojine prisotne tudi od 100 do 200 let. Iz ene tone odloženih nepredelanih odpadkov, se v odvisnosti od deleža razgradljivega ogljika, v zrak sprosti od 120 m3 do 180 m3 deponijskega plina, ta pa je sestavljen pretežno iz 60 % metana in 40 % ogljikovega dioksida. Ogljikov dioksid in metan sta toplogredna plina povezana s podnebnimi spremembami. Med njima je okolju škodljiv predvsem metan, ki v povprečju v 100 letih vsak kilogram metana ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa ogljikovega dioksida; ogljikov dioksid pa se vključno s trdnimi delci v ozračje sprošča še pri prevozu odpadkov. V primerjavi med deponijskim plinom in izcednimi vodami, so izcedne vode ki uhajajo iz odlagališča predvsem lokalen problem, medtem ko so emisije deponijskega plina lokalen, regionalen in globalen problem.

Izdelki na okolje ne vplivajo samo kot odpadek, ampak vplivajo tudi posredno. V življenjski ciklus izdelka so vključeni proizvodnja, izdelava embalaže, predelava in pakiranje, distribucija in maloprodaja, priprava in uporaba v gospodinjstvu ter drugih dejavnostih, ravnanje z odpadki in med vsemi omenjenimi panogami posledično tudi transport. Za njihovo proizvodnjo se uporabi veliko drugih virov kot so energija (tudi delovna), voda, zemlja, materiali, gnojila, pesticidi in druge snovi, pri tem pa se onesnažujejo zrak, voda in zemlja, nastajajo dodatni odpadki, celoten ciklus pa posledično vpliva na zdravje ljudi. Če se bosta količina hrane, ki jo izgubimo v prehranskem sistemu in uporaba drugih izdelkov zmanjšali, se bo posledično porabilo tudi manj vode, manj gnojil, manj zemljišč, manj prevoza, manj energije, manj zbiranja odpadkov in manj recikliranja, s čimer pa se bo izboljšala tudi obremenjenost okolja.

Slabo ravnanje z odpadki ali njihovo odmetavanje močno prizadene tudi ekosisteme, kot sta morski in obalni. Odpadki ki prispejo do morja, postajajo zaradi njihovega kopičenja iz dneva v dan vse večji problem. Odpadki v morju in na obali ogrožajo videz narave, pomenijo resno nevarnost za številne morske vrste (zapletanje in zaužitje), kakor tudi za nas. Morske živali in ptice zamenjujejo morske smeti za hrano, zaužitje pa ni omejeno le na eno ali dve posamezni živali, saj lahko prizadene celotne jate rib in morskih ptic. Želodec, ki je napolnjen z neprebavljivo plastiko, lahko živali prepreči hranjenje in povzroči stradanje do smrti. Plastika in kemikalije lahko delujejo tudi kot strup in glede na zaužit odmerek žival trajno oslabijo ali jo celo ubijejo. Problem odpadkov v morju pa ni samo zaužitje, ampak se lahko številne živali vanje tudi zapletajo. Večina teh živali ne preživi, saj jim je onemogočen dvig na morsko površino in beg pred roparicami.

Posebej pazljivi moramo biti na dejstvo, da se nekatere vrste rib in morskih sadežev, ki zaužijejo plastiko in druge kemikalije na osnovi nafte, prav pogosto znajdejo tudi na naših krožnikih, vendar pa vplivi na zdravje ljudi še niso popolnoma jasni.

GOSPODARSKA ŠKODA

Odpadki lahko predstavljajo tudi gospodarsko škodo in obremenitev za družbo. Pri zavrženem izdelku se pri tem izgubi tudi delo in drugi viri (zemlja, voda, energija in druge snovi), ki se uporabljajo pri pridobivanju, proizvodnji, širjenju in potrošnji snovi. Poleg tega pa je potreben denar tudi za gospodarjenje z odpadki.

Socialno-ekonomske stroške še posebej povzročajo morske smeti, saj jih je težko oz. nemogoče obvladovati, te pa vplivajo na večino obalnih skupnosti. Nečiste obale škodijo gospodarstvu, saj je urejena in čista obala ključnega pomena za morski turizem. Brez ukrepanja se na plaži morske smeti kopičijo, zato številne skupnosti in podjetja pred začetkom poletne sezone plaže očistijo, kar pa za njih predstavlja dodaten strošek. Celovite ocene skupnih stroškov za odpravo morskih smeti za družbo ni, prav tako pa je težko oceniti tudi izgube za lokalno gospodarstvo (v primeru da se obiskovalci odločijo oditi drugam), vendar pa obstajajo primeri konkretnih stroškov čiščenja obal, izraženi v denarju. V Združenem kraljestvu občine za čiščenj plaž na leto porabijo približno 18 milijonov evrov.

MOREBITNE KORISTI

V letu 2011 je Evropska agencija za okolje obravnavala morebitne koristi zaradi boljšega ravnanja s komunalnimi odpadki, kjer pa so ugotovitve pokazale, da je boljše ravnanje s komunalnimi odpadki med letoma 1995 in 2008 privedlo do znatno manjših izpustov toplogrednih plinov. Izboljšanje je mogoče pripisati manjšim izpustom metana iz odlagališč in izpustom, ki smo se jim izognili z recikliranjem.

Države Evropske unije bi lahko dodatno zmanjšale 62 milijonov ton izpustov toplogrednih plinov v ekvivalentu ogljikovega dioksida iz življenjskega cikla, če bodo do leta 2020 v celoti dosegle cilje preusmeritve odpadkov z odlagališč, določene v direktivi o odlagališčih. Z dosego tega cilja bi znatno prispevali k prizadevanju Evropske unije za ublažitev podnebnih sprememb.

KAKO LAHKO SAMI PREPREČUJEMO OZ. ZMANJŠUJEMO KOLIČINO ODPADKOV?

Prvo osnovno pravilo je, da poskusimo (1) PREPREČITI ALI ZMANJŠATI NOVO NASTALE ODPADKE. Kar ne moremo preprečiti, poskusimo (2) PONOVNO UPORABITI, ostale odpadke pa poskusimo (3) RECIKLIRATI ALI KOMPOSTIRATI za surovine ali (4) SEŽGATI za proizvodnjo energije. Zadnji korak je (5) ODLAGANJE ODPADKOV.

Energija iz odpadkov se lahko uporablja za proizvodnjo toplote ali elektrike, posledično pa se nadomesti energija proizvedena z uporabo premoga ali drugih energentov. S ponovnim pridobivanjem energije iz odpadkov se zmanjša izpust toplogrednih plinov, še bolj pa jih zmanjšamo z recikliranjem. Ker reciklirane snovi nadomestijo nove snovi, je lahko proizvodnja novih snovi manjša.

Napotki za zmanjševanje odpadkov v domačem gospodinjstvu:

a) Za zmanjšanje količine odpadkov moramo začeti razmišljati že pri nakupu:
• izogibajmo se prevelikemu potrošništvu tako, da ne kupujmo stvari, ki so nepotrebne in ne delajmo si zalog, ki jih ne bomo uspeli porabiti;
• izbirajmo izdelke s čim manj embalaže in izdelke z embalažo, ki jo lahko sortiramo;
• sadje, zelenjavo in druge izdelke kupujmo v razsutem stanju brez predhodnega pakiranja;
• kupujmo izdelke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti;
• kupujmo rabljene izdelke;
• za nakupe uporabimo košaro ali vrečko za večkratno uporabo.

ZANIMIVOST!
Plastične vrečke (predvsem za enkratno uporabo) slabo vplivajo na okolje. Od tega pa ne odstopajo niti papirnate vrečke. Pri izdelavi plastičnih vrečk se v primerjavi s papirnatimi vrečkami podobne velikosti porabi 3-krat manj vode, poleg tega pa se bo v zrak sprostilo še 80 % do 90 % manj TGP in kislih plinov! Z uporabo nakupovalne košare in tekstilne ali druge vrečke za večkratno uporabo bomo v veliki meri zmanjšali negativen vpliv na okolje.

b) Ravnanje z izdelki v domačem okolju:
• nad hladilnikom in shrambo imejmo nadzor ter prvotno uporabimo hrano, ki je pred rokom uporabnosti, saj se bomo s tem izognili nepotrebno zavrženi hrani;
• za večje obroke si pripravimo ravno pravo količino hrane;
• ostanke hrane smiselno uporabimo za naslednji obrok;
• stvari, ki jih več ne potrebujete podarimo ali prodajmo;
• izdelke obnovimo in popravimo (prenova pohištva, oblačil v nov moderen videz; popravilo čevljev, oblačil itd.);
• stare izdelke ali embalažo uporabimo na novo (plastično in stekleno embalažo za shranjevanje, enostransko natisnjen papir za domače osnutke itd.);
• izdelke ločujmo in kompostirajmo (vir energije ali gnojilo) ali reciklirajmo (uporabili se bodo za izdelavo novih izdelkov, nekatere odpadke pa je mogoče spremeniti v energijo);
• za čiščenje doma kot so umazanija, prah ter brisanje mokrih površin uporabljajmo krpe za večkratno uporabo (izogibajmo se uporabi papirnatih brisač).

ZANIMIVOST!
Z uporabo papirnatih brisač v povprečnem evropskem gospodinjstvu nastane 50 kg odpadkov na leto. Če bi jih za čiščenje in higieno uporabljali v vsakem gospodinjstvu, bi zaradi tega nastalo dodatnih 9 milijonov ton odpadkov na leto.

Cilj vsakega potrošnika naj temelji na tem, da proizvede čim manj odpadkov!

VIRI

1. Evropska agencija za okolje. Odpadki: težava ali vir? Pridobljeno 16.2.2017 s spletne strani: http://www.eea.europa.eu/sl/eea-signali/signali-2014/clanki/odpadki-tezava-ali-vir
2. Evropska agencija za okolje. Kako lahko zmanjšamo količino odpadkov in izboljšamo njihovo rabo? Pridobljeno 16.2.2017 s spletne strani: http://www.eea.europa.eu/sl/pressroom/grafika-informacije/kako-lahko-zmanjsamo-kolicino-odpadkov/view
3. Evropska agencija za okolje. Odpadna hrana. Pridobljeno 16.2.2017 s spletne strani: http://www.eea.europa.eu/sl/eea-signali/signali-2012/zakljucek/odpadna-hrana
4. Evropska agencija za okolje. Od proizvodnje do odpadkov: prehranski sistem. Pridobljeno 16.2.2017 s spletne strani: http://www.eea.europa.eu/sl/eea-signali/signali-2014/clanki/od-proizvodnje-do-odpadkov-prehranski-sistem
5. Evropska agencija za okolje. Kateri so viri živilskih odpadkov? Pridobljeno 16.2.2017 s spletne strani: http://www.eea.europa.eu/sl/pressroom/grafika-informacije/kateri-so-viri-zivilskih-odpadkov/view
6. Evropska agencija za okolje. Smeti v naših morjih. Pridobljeno 16.2.2017 s spletne strani: http://www.eea.europa.eu/sl/eea-signali/signali-2014/zakljucek/smeti-v-nasih-morjih
7. Evropska agencija za okolje. Kateri so viri morskih odpadkov in kakšni so njihovi vplivi? Pridobljeno 16.2.2017 s spletne strani: http://www.eea.europa.eu/sl/pressroom/grafika-informacije/kateri-so-viri-morskih-odpadkov/view
8. Ministrstvo za okolje in prostor. Odpadki. Ministrstvo za okolje in prostor. Pridobljeno 16.2.2017 s spletne strani: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/
9. Evropska agencija za okolje. Kako hrana, ki jo kupimo, pojemo in ne pojemo, vpliva na okolje? Pridobljeno 16.2.2017 s spletne strani: http://www.eea.europa.eu/sl/pressroom/grafika-informacije/kako-hrana-ki-jo-kupimo/view
10. Evropska komisija. Naredite korak za čistejše okolje! Zapovedi in prepovedi za čistejši svet. Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2006. Pridobljeno 16.2.2017 s spletne strani: http://ec.europa.eu/clima/sites/campaign/pdf/e_toolkit_brochure_sl.pdf

Članek je dostopen tudi v PDF obliki: Kako odpadki vplivajo na okolje in zdravje

Avtorica: Leja Forstnerič