Valencija v treh dneh:

Valencija je tretje največje mesto v Španiji (za Madridom in Barcelono), z okoli 800.000 prebivalcev. V njenem širšem urbanem območju živi okoli 1,5 milijona ljudi. Mesto je bilo ustanovljeno kot rimska kolonija leta 138 pred našim štetjem. Izvirno latinsko ime mesta je bilo Valentia, kar pomeni ‘moč’ ali ‘pogum’, saj so mesto imenovali skladno z rimsko navado priznavanja poguma nekdanjim rimskim vojakom po vojni. Valencija se nahaja na vzhodni obali Iberskega polotoka, na bregovih reke Turia in ob zalivu Sredozemskega morja. Iz tega mesta izvira tudi tradicionalna španska jed ‘paella’. Mesto je zaslovelo predvsem po grozoviti poplavi reke Turia, najpomembnejša sodobna turistična destinacija v mestu pa je mesto umetnosti in znanosti (Ciutat de les Arts i les Ciències).

Najino potovanje po Valenciji je vsebovalo samo ogled zunanjih znamenitosti, saj bi v primeru notranjih ogledov (ogledi muzejev, Bioparca, akvarija in drugo) potrebovala vsaj kakšna dva dni več. Ali pa kombinirate, si ogledate manj zunanjih znamenitosti in si privoščite še kak ogled muzeja, bioparka ali akvarija. Za ljubitelje muzejev priporočam nabavo turistične kartice (Valencia Tourist Card), kjer imate na izbiro 4 različne. Ob nakupu te kartice imate na voljo zastonj vožnje z metrojem in busom, prost vstop v določene muzeje, popuste in drugo.

No pa gremo zdaj na najino pohajkovanje. Prvi dan pozno zvečer prispeva v mesto in se z metrojem iz letališča odpraviva proti najetemu bivališču. Karta za metro bi za eno osebo stala 4,90 €, vendar ker lahko vzameš za več oseb skupaj, naju je nato za dve osebi stala 8,80 €. Ko prispeva na cilj, se odpraviva kar spat, saj je bilo že nekaj čez polnoč.

Za drugi dan sva se odločila, da si najprej ogledava staro mestno jedro Valencije. Naj poudarim, da vsi ogledi temeljijo samo na zunanjem delu Valencijskih lepot. No, seveda sva naredila kakšno izjemo in včasih pokukala tudi v notranjost.

Stari del mesta (Ciutat Vella) si lahko od zunaj s hitrim tempom ogledate v enem dnevu, vendar vam za podrobnejši ogled in vmesnimi počitki (ki jih pri nama skoraj ni bilo) svetujem vsaj dva dni. Turistične informacije se nahajajo v mestni hiši (Ayuntamiento) na trgu Ayuntamiento (Plaza del Ayuntamiento), kjer si lahko priskrbite zemljevid mesta. No, načeloma so turistične informacije že na letališču. Pa še kje drugje. Torej, mestna hiša. V njej je že od leta 1934 naseljen mestni svet, v stavbi pa so še občinski arhivi, muzej in različni upravni uradi. Gradnja je sodobna, z razkošno dekoracijo in v središču stavbe z uro na stolpu.

Južno od mestne hiše stojita glavna železniška postaja (Estación Del Norte) in arena bikovih borb (Plaza de Toros). Glavna železniška postaja je bila zasnovana leta 1917 v skladu s težnjo “Secesión Vienesa”. Slog je homogen in edinstven. Notranja in zunanja dekoracija je poklon pomembnosti valencijske trgovine s pomarančami. Arena bikovih borb je bila v neoklasični obliki zgrajena med leti 1850 in 1860. Visoka je 17,65 metrov, premer arene pa meri 52 metrov. Glavne prireditve potekajo med Las Fallasom in julijskim sejmom.

Če gremo nazaj proti severu. Nasproti mestne hiše stoji znamenita pošta (Correos), ki jo je subvencionirala vlada Maure za posodobitev poštnih storitev v Španiji. Zgrajena je bila med letoma 1915 in 1922, odprta pa leta 1923.

Pot nadaljujemo proti severu, kjer po poti naletimo na znamenita vrata Nacionalnega muzeja keramike (National museum of ceramics and sumptuary arts González Martí). Malo naprej leži palača (Palacio de Boil Arenos), ki je sledila srednjeveški tradiciji, vendar je bila kasneje renovirana. Palača pripada družini Boil. Zraven nje si lahko ogledate še Patriarhovsko šolo San Juan de Ribera (El Patriarca), ki se je leta 1962 razglasila za nacionalni zgodovinski umetniški spomenik in v letu 2007 za kulturno zanimivost.

Pot še vedno nadaljujemo severno, kjer naletimo na cerkev (San Juan del hospital), ki je najstarejša cerkev v Valenciji. Zahodno od omenjene cerkve stoji bazilika (Basílica de la Virgen de los Desamparados), ki je najpomembnejša verska stavba v Valenciji iz 17. stoletja. Bazilika je bila prva baročna gradnja svojega časa. Tik ob njej stoji Valencijska katedrala (Catedral de Valencia), ki je bila zgrajena na mestu rimskega templja, a je kasneje postala mošeja. Izvor katedrale sega v 13. stoletje. Ima različne arhitekturne stile – od romanike do baroka – kar je mogoče opaziti na treh vratih: glavna vrata ali Puerta de los Hierros so zgrajena v baročnem stilu; Puerta de los Apóstoles v gotskem in Puerta del Palau v romunskem. Katedralin zvonik (El Miguelete) je bil v gotskem slogu zgrajen v 14. in 15. stoletju. Ima obliko osmerokotnika in je visok skoraj 51 metrov. V notranjosti ima ogromno spiralno stopnišče z 207. stopnicami, od koder pa lahko iz vrha uživate ob čudovitem pogledu na mesto in morje. Zvonik se nahaja tik ob baročnih vratih (Puerta de Hierros – Železna vrata). Na trgu zraven katedrale leži še arheološko najdbišče (Cripta arqueológica de San Vicente Mártir).

Če gremo od tukaj južno po mestu, naletimo na cerkev Santa Catalina (Iglesia de Santa Catalina), ki je ena najstarejših v mestu. Najbrž najbolj opazen element, ki stoji od preostanka stavbe je baročni stolp z zvonikom (Torre de Santa Catalina), ki je bil zgrajen v 18. stoletju. Blizu si lahko ogledate trg Redonda (Plaza Redonda), ki je bil zgrajen leta 1840 in je danes zaradi svoje posebnosti eno od najbolj edinstvenih turističnih atrakcij v Valenciji. Obnovljen leta 2012 je ta prostor postal eden najbolj očarljivih predelov v mestu. Obkrožen je s tradicionalnimi obrtnimi trgovinami, bari in majhnimi stojnicami.

Nadaljujeva vzhodno in prideva do tržnice Lonja de la Seda, ki je bila v začetku namenjena za izmenjavo svile. Je simbolična stavba mesta in ena najpomembnejših civilnih gotskih spomenikov v Evropi. Leta 1931 je bila razglašena za nacionalni zgodovinski in umetniški spomenik, decembra 1996 pa ga je UNESCO postavil na seznam svetovne dediščine. Nasproti tržnice Lonja stoji centralna tržnica (Mercado Central), katere gradnja se je pričela leta 1914 in se popolnoma končala šele leta 1928. Prekrite keramične predelne stene skupaj s kamnom, lesom in barvitimi steklenimi predmeti naredijo stavbo odlično za primer modernistične arhitekture. Zraven stoji cerkev (Iglesia de Santos Juanes), ki je bila prvotno – leta 1240 – zgrajena kot hermitaža na mestu stare mošeje. Njen baročni stil sega v konec 17. in v začetek 18. stoletja.

Po ogledu omenjene cerkve sva pot nadaljevala proti severu, kjer sva se med potjo srečala s cerkvijo (Iglesia de San Nicolas). Od tukaj sva zavila desno in prišla do palače (Palau de la Generalitat), katere oblika sega v leto 1418. Ta pravokotna stavba je bila prvotno zgrajena kot davčna pisarna. Zraven nje je postavljen park s pomarančnimi drevesi.

Od tukaj sva se po ulici C. Serranos odpravila do mogočnih mestnih vrat (Torres de Serranos), katerih gradnja se je začela leta 1392. Stolpi so odličen primer gotske arhitekture. Po ogledu stolpcev sva se po glavnih cestah, ki vodijo okrog starega mesta, odpravila do drugih mestnih vrat (Torres de Quart). Stolpi predstavljajo dober primer poznih gotskih vojaških konstrukcij. Zasnovani so bili kot obrambna vrata za mesto in do leta 1874 znani kot Torres de la Cal (Apnenčasti stolpi). Zadnji stolpi so bili odprti, da bi omogočili pogled na notranjost.

No, po tem nekako se današnji ogled konča. Za konec dneva sva se sprehodila še po večernem jedru Valencije in nato pešačenje nazaj proti najetemu bivališču v mestnem predelu Jesus.

Tretji dan sva si zaželela tek po »zeleni reki« Jardines del Turia. Če najprej na kratko opišem nastanek »zelene reke«: Med 13. in 14. oktobrom leta 1957 se je zgodila katastrofalna poplava reke Turia (stara struga) ter poplavila večji del mesta in vzela najmanj 81 življenj. Ker je bila reka po poplavah znana že predhodno, so po omenjeni katastrofi naredili novo strugo in jo preusmerili v levi del mesta ter stran od starega mestnega jedra. Staro strugo so uporabili na način, da so kasneje iz nje uredili t.i. »zeleno reko« – mestni park (Jardines del Turia). V njem so zgradili vrtove, igrišča, steze za tekače in kolesarje, igrala itd. Park je dolg 9 km, ki se začne z Bioparkom in konča z mestom umetnosti in znanosti. Park je danes eno izmed pomembnejših atrakcij mesta Valencije. Prečka ga 18 mostov, katere si je vredno ogledati tudi od zgoraj. No pa gremo na začetek parka. Kaj je Biopark (Bioparc)? Je inovativen živalski vrt, v katerem so ograde praktično nevidne in se lahko živali počutijo kot doma. Pokriva ga približno 100.000 kvadratnih metrov. V nasprotju s tradicionalnimi živalskimi vrtovi ima ta park edinstveno značilnost, kjer obiskovalca prenese v življenjski prostor živali. Preden greste na ogled, se preko neta ali kako drugače pozanimajte, koliko časa traja ogled in si nato organizirajte dan. Midva si tega nisva ogledala, sva pa porabila cel dan samo za ogled zelene reke. Torej od Bioparka se odpraviva po mestnem parku po tekaški stezi. Lepo speljane poti in po poti čudoviti vrtovi, drevesa, igrišča, vodnjaki itd.

Pri mostovih sva si večji del mostov ogledala tudi od zgoraj, jih prečkala in se vrnila nazaj v strugo. Po nekoliko manj kot polovici poti sva prispela v bližino parka Jardines del Real in se odločila, da prehodiva še njega. V njem je nekakšen botanični vrt, ki vas obogati z razgledom raznolikih dreves in grmičkov. Ob njem stojita muzej fine umetnosti (Museo de bellas artes) in muzej naravne znanosti (Museo municipal de ciencias naturales).

Po ogledu parka se vrneva v staro strugo reke Turia in tečeva dalje. Postala sva lačna, zato se odpraviva iz struge v mesto. Mimogrede naletiva na tržnico (Mercado de Colon), ki je ena od najbolj simboličnih modernističnih stavb v mestu. Zgrajena je bila leta 1914. Še posebej zanimiv je sprednji vhod tržnice, ki je narejen v prav posebni obliki. Vredno ogleda. Pomalicava ob čudovitem razgledu na mostu (Puente de las flores) in že šibava dalje po strugi.

Ob poti sva naletela na veličastno stavbo, ki je predstavljala koncertno dvorano (Palau de la música), še malo naprej pa sredi parka stoji znamenita in slavna »otroška« igralnica Gulliver. Gulliver je velika utrdba z ogromno tobogani za otroke…in za ne otroke. Ko sva se naigrala, sva tekla dalje in prišla na zadnje in mogočne znamenitosti v strugi – to je mesto umetnosti in znanosti.

Mesto umetnosti in znanosti (Ciutat de les Arts i les Ciències) je kulturni in arhitekturni kompleks, ki temelji na zabavi in sta ga oblikovala Santiago Calatrava in Félix Candela. Nahaja se na koncu nekdanje struge reke Turia in je najpomembnejša sodobna turistična destinacija v mestu Valencija. Razdeljeno je na več zgradb: operno hišo (Palau de les Arts Reina Sofía), kjer si lahko od oktobra do novembra ogledate opere, koncerte, zarzuele in balet; hemisfero (L’Hemisfèric), ki predstavlja digitalni 3D kino z ogromnim 900-metrskim konkavnim zaslonom, ki skoraj obkroža gledalce; muzej znanosti (Museo de les Ciències Príncipe Felipe) – s filozofijo »Ne dotikati se je prepovedano!« – je muzej, ki ponuja različne interaktivne razstave o znanosti in tehnologiji; ogromen vrt (Umbracle) z odprtim dostopom, ki zajema več kot 17.000 m2 in kjer se lahko sprehodite ob tipičnih mediteranskih rastlinah in sodobnih skulpturah; most (Puente de l’Assut de l’Or), ki med muzejem znanosti in dvorano Ágora prečka nekdanjo strugo reke Turia. Na straneh je več voznih pasov za promet v obe smeri, po sredini pa je steza za pešce; dvorano (Ágora), ki je najnovejša stavba v mestu umetnosti in znanosti in je vsestransko prizorišče za različne prireditve. Običajno ni odprta za javnost in je ni mogoče obiskati; ter akvarij (Oceanogràfic), ki je največji evropski akvarij s sedmimi različnimi morskimi okolji.

To je to, kar se tiče tega mesta. No, pa naju je spet dobila tema. Malo sva še pozirala pred fotoaparatom, si ogledala mesto umetnosti in znanosti še v lučkah (ki je mimogrede veličastno!) in se ponovno odpravila proti bivališču. Aja še to. Blizu hemisfere je kamero v živo, tako da lahko od tam pomahate sosedom, če jim boste predhodno poslali link.

Več kot dva dni v Valenciji in še kar nisva vidla morja. Le kakšno obmorsko mesto je to? No, danes pa naju nič ne ustavi. Četrti dan – dan za ogled obale. Od bivališča se sprehodiva čez mesto, po poti naletiva spet na mesto umetnosti in znanosti in končno pri morju! Prišla sva tik do marine Valencija, ki je malo naprej od pristanišča, ki je 5. najbolj prometno kontejnersko pristanišče v Evropi in najbolj prometno kontejnersko pristanišče v Sredozemskem morju. Marina je lepo urejeno in ponuja razkošne restavracije in bare. V začetku marine najdemo neoklasično stavbo, ki je poimenovana po uri na stolpu (El reloj) in predstavlja pomorsko postajo, malo naprej pa naletimo na stavbo Veles e Vents, stavbo s površino 10.000 m2, ki je zaradi namena senc na terasah, sestavljena iz horizontalnih ploščadi. Deluje kot vizualna povezava med Sredozemljem in mestom Valencija in je namenjena za gledanje Ameriškega pokala jadrnic.

Ko sva prišla do peščene obale sva naletela na tropico surferjev. Bilo je idealno vreme in idealni valovi. Po ploščadi peščene obale sva se sprehodila vse do plaže Playa la Patalona. Se obrneva in se na plaži Playa Malvarrosa odločiva za kosilo. Restavracije na plaži, zgleda odlično. Ampak bila je samo ena polna, ostale prazne. Ker ta polna ni ponujala veliko vegetarijanskih jedi, sva se odpravila v eno prazno, ki pa je imela še slabšo ponudbo kot polna. Tega res ni blo za pričakovat ( 😀 ). Ker se nama ni dalo nazaj, sva se odločila, da pojeva kar tam. Napaka! Drago in nič ne dobiš. Za 40 € sva dobila 2 sangriji iz tetrapaka, par koščkov krompirja in 5 kolobarjev hobotnice. Torej priporočava res samo tam kjer je polno. Čeprav ups, sej tudi tam ni preverjeno.

Pojeva in greva dalje. Jaz se odločim da izkoristim zastonj masažo peščenih plaž in se sezujem ter tečem proti morju. Prav paše. Še malo treninga in fotošutinga na obali, pol pa nazaj proti mestu. V večernih urah sva spet prišla do starega mestnega jedra. Tam sva na glavnem trgu Plaza del Ayuntamiento pomahala še v spletno kamero (seveda sva prej obvestila starše in prijatelje) in se odpravila proti bivališču.

Peti dan – dan za odhod domov. Odločiva se, da greva na letališče kar peš. Trajalo je malo manj kot dve uri. Če ne bi imela teh težkih nahrbtnikov, bi blo še kar lušno. Ampak kljub temu prispela in poletela nazaj v Trst in od tam proti domu.

Več o Valenciji si lahko preberete v spodnjih dveh linkih:

http://www.valencia-cityguide.com/

http://www.visitvalencia.com/en/home

Spletni kameri na kateri sva mahala:

https://www.webcamtaxi.com/en/spain/valencia/plaza-ayuntamiento.html

http://en.comunitatvalenciana.com/happening-now/valencia/webcams/ciudad-de-las-artes-y-las-ciencias

Datum potovanja: 17. – 21. 12. 2017

Foto: Oskar Mažgon in Leja Forstnerič